Komaj smo se vrnili z novoletnih počitnic, smo začeli načrtovati nove podvige. Tokrat so bili  resnično »podvigi«.

Obiskali smo Plezalni center v Ljubljani in plezali zeloooo visoko. Pred obiskom Plezalnega centra smo se naučili zavezati planinski vozel »osmico«, potem smo pa odštevali dneve, ko smo se podali med čisto prave plezalce. Petek, 27. 1. 2017, je bil ta zelo pomemben dan. Kar 15 pogumnih plezalcev je pridno pojedlo kosilo in se z avtobusom št. 13 odpeljalo v Plezalni center na Pesarski ulici v Štepanjskem naselju, kjer so ob pomoči treh plezalcev  dve uri premagovali stene. Kar nekaj staršev je prišlo pogledat svoje male plezalce. Mislim, da so tudi njih zasrbeli prsti in so si želeli  preizkusiti v plezanju. Morda se nam bodo prihodnjič pridružili.

Po pomladnem deževju so narasli potoki in reke. Tudi izviri Ljubljanice na Vrhniki so postali zelo glasni, zato smo s planinci sklenili, da si ogledamo, kje pridrvi Ljubljanica na plan.  V soboto, 18. 2. 2017, smo se z avtobusom odpeljali na Vrhniko. Najprej smo  se ustavili pri spomeniku slavnega Vrhničana, pisatelja Ivana Cankarja, ki je zamišljeno sedel pri avtobusni postaji in sanjaril o skodelici kave. Pri mostu preko Ljubljanice smo prebrali o enajsti šoli pod mostom, ki bi jo z veseljem obiskovali in izvedeli, da je bilo tam včasih rimsko pristanišče. Po kratkem sprehodu smo prišli do Retovja, kjer privre na dan Mala Ljubljanica v mnogih izvirih. Na sončni jasi so zacveteli prvi zvončki. Po malici smo se sprehodili do Močilnika, kjer smo izvedeli zgodbico o Argonavtih, videli, kje je jezni Jazon udaril ob steno, izdelali in preizkušali mlinčke in srečali učiteljico Katarino. Z njo smo se sprehodili po skritih kotičkih Močilnika, videli hišo Bedančevega bratranca in se napotili k zadnjim cilju naše poti – muzeju reke Ljubljanice.

V MOČILNIKU

V muzeju smo raziskali vse skrite kotičke, pojedli zadnje zaloge iz nahrbtnikov in se odpravili proti avtobusni postaji. Med čakanjem na avtobus smo se poigrali na zabavnem otroškem igrišču, med vožnjo domov pa smo le še sanjarili o maminem kosilu, ki nas je čakalo doma.

POČITEK PRED MUZEJEM

V soboto, 11. 3. 2017, pa smo odšli še na en izlet. Raziskali smo Višnjo Goro, se vzpeli do ruševin starega gradu nad Višnjo Goro, izvedeli pravljice o višnjegorskem polžu in se sprehodili do Polževega.

GRAJSKA MALICA

Ob poti smo opazovali telohe, ki so cveteli, poslušali ptičje petje, uspešno iskali stranišča, pojedli ogromne sendviče in se igrali … Najpomembnejše pa je bilo to, da smo se peljali z vlakom. Hudoooo!!!

Veronika Szillich