Pred kulturnim praznikom smo se zbrali v naši šolski knjižnici na zdaj že tradicionalni literarni čajanki, tretji po vrsti. Na njej se predstavijo naši pesniki in pisatelji, no, letos so bile to pesnice in pisateljice, saj moških ni bilo (čeprav ne verjamem, da nič ne pišejo).

Bilo pa nas je največ doslej – čez dvajset jih je predstavljalo svoje pesmice,  zgodbice in uganke. Poleg  lepih besed nas je grel še čaj, h kateremu so se prilegli tudi piškoti. Tako smo same punce izkoristile tisti dan, ko se izjemoma v knjižnici lahko je in pije. Ker smo se imele fajn, smo se dogovorile, da se aprila še enkrat dobimo.

Do takrat pa – na snidenje …

Simona Perovšek