V soboto, 21. marca, je bil svetovni dan poezije. Ker smo se znašli v posebnih razmerah, je šel letos kar malo neopažen mimo nas. Običajno na ta dan v nekaterih lokalih lahko plačaš kavo ali čaj tudi z verzom, letos to žal ni mogoče. Ker pa se mi ne damo, vas vabim, da na moj e-naslov pošljete kakšno svojo pesem ali verz.

Podarjam vam trenutno zelo aktualno, čeprav čisto kratko pesem Andreja Rozmana – Roze.

OH OH, KAKO SEM ŠVOH

Sploh še ni taprave zime,

pa že čisto vse boli me:

roke, noge, glava, vrat,

upam, da je le prehlad.

Pesmi mi lahko pošljete na e-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.

Vesela bom, če se mi oglasite tudi kar tako, saj zelo pogrešam vašo družbo in naše pogovore.

Šolanje na domu je izziv, za katerega verjamem, da ste se resno lotili in vem, da boste zmogli. Ko bo vse to minilo, boste lahko upravičeno ponosni nase!

Če kaj, imamo zdaj časa res veliko. Upam, da ste zdravi in da ga preživljate delovno, ustvarjalno ter da vam ga ostane še veliko zase in za svoje bližnje.

Vaša knjižničarka