V četrtek, 17. aprila, smo se drugošolci odpravili na pohod na Smledniški grad. Pot z avtobusom nas je vodila mimo Šentvida, od koder smo videli Šmarno goro, tik pred izhodno točko pa smo lahko videli tudi Zbiljsko jezero. Naša začetna točka je bila Smlednik. Pohod smo pričeli z vzponom po Kalvariji. Od tam naprej se je glavna pot razcepila na dva dela. Ker smo drugošolci že zelo veliki in imamo odlično kondicijsko pripravljenost, smo se prav vsi odločili, da pot nadaljujemo po strmejšem pobočju.

V četrtek, 17. aprila, smo se drugošolci odpravili na pohod na Smledniški grad. Pot z avtobusom nas je vodila mimo Šentvida, od koder smo videli Šmarno goro, tik pred izhodno točko pa smo lahko videli tudi Zbiljsko jezero. Naša začetna točka je bila Smlednik. Pohod smo pričeli z vzponom po Kalvariji. Od tam naprej se je glavna pot razcepila na dva dela. Ker smo drugošolci že zelo veliki in imamo odlično kondicijsko pripravljenost, smo se prav vsi odločili, da pot nadaljujemo po strmejšem pobočju.

Pogled s prve razgledne točke na poti.

Vzpon na Smledniški grad je vijugast; razne vejice in kamni pa so se odločili, da nam pot še otežijo. Kljub temu smo zmagali in vsi srečno prispeli na vrh. Vreme nam je bilo naklonjeno in imeli smo čudovit razgled na Alpe. Ogledali smo si ruševine gradu. Izvedeli pa smo tudi številne mite, ki krožijo o tem gradu. Fantje, ki so prepričljivo trdili, da so se zjutraj natančno umili, so še cel dan gledali pod svoje noge, če slučajno najdejo kakšno kačo. Po pripovedih naj bi graščak zakockal vse svoje premoženje in tudi svojo hčerko. Ta se je spremenila v kačo in se prikazala pastirju. Pastir pa se je tistega dne pozabil zjutraj umiti. Če bi se umil, bi mu deklica, začarana v kačo, prinesla veliko bogastvo. Mi, na žalost, nismo srečali nobene kače.

Slišali pa smo tudi bolj strašljive zgodbe, ki so nas pošteno prestrašile. Legenda govori o kmetu, ki je svoj del dajatev že dal. Graščaka je po smrti nasledil sin, ki je od kmeta ponovno zahteval dajatev. Revni kmet je za pomoč prosil sv. Antona. Na sodbi so se mogočna vrata odprla in v dvorano sta samega pokojnega graščaka privedla dva hudiča. Ta je bil prisiljen potrditi, da je kmet že plačal dajatve.

Pogled na vrh porušenega gradu z bogato zgodovino.

Pogled v daljavo – razgled zaradi sončnega in jasnega vremena je bil prekrasen.

Igra je naša sprostitev po malici, počitku in poučnem ogledu.

Učiteljice so nas za trud nagradile še z obiskom Zbiljskega jezera. Svoje utrujene noge smo spočili ob pogledu na mirno jezero. V slovo smo pomahali plavajočim labodom in se z avtobusom odpravili proti naši šoli.

Naše noge in oči so obstale ob pogledu na mirno jezero in bele labode v daljavi.