OSNOVNA ŠOLA MIRANA JARCA
Ipavčeva 1
1000 Ljubljana
tel. 01/280 61 00

 

Ljubljansko barje
Ponedeljek, 07 Oktober 2013 08:51

Ljubljansko barje

(Ekskurzija)

Iz šole smo se ob 8.30 odpeljali proti Vrhniki in se ustavili v Bistri.

Tam smo si v gozdu nad Tehniškim muzejem Slovenije ogledali gozdno učno pot. Izvedeli smo, da imamo tretji največ gozdov v Evropi, kako pomembna so drevesa za življenje ljudi in nekaterih gozdnih živali, kaj gozdu škoduje in kaj koristi, katere napake so na gozdnih tleh delali naši predniki, nekaj o lastnostih lesa, o divjadi, o tem kako naj ravnamo, da gozd ohranimo in kakšen je gozdni bonton.

 

 

Naša naslednja postaja je bila izvir Ljubljanice – Močilnik. Tu se nam je pridružila gospa, ki je zaposlena kot arheologinja. O izviru imenovanem Močilnik smo izvedeli, kaj so na njem počeli Argonavti, da ima Ljubljanica svoj prvi izvir pod Snežnikom na Hrvaškem, da ločimo velik in mali Močilnik, da se Ljubljanici na njeni poti pridružijo še druge reke in da Ljubljanica teče tudi skozi Ljubljansko barje.

Nato smo odšli v prvi razstavni prostor. V njem smo si ob razlagi arheologinje ogledali nekaj slik. Slike so govorile o tem, kako raznolike so vrste ptic na Ljubljanskem barju. Videli smo ogromno vrst rož, ki drugod sicer ne uspevajo. Ob karti Ljubljanskega barja smo dobili občutek, kakšne oblike je in kako je veliko. Videli smo mostiščarski čoln (deblak), arheološko najdišče, ostanke kolišč in najstarejše kolo na svetu.

Naš zadnji ogled je bil učna pot ob Ljubljanskem barju. Spet nam je pri ogledu pomagala arheologinja. Ob prvi tabli nam je povedala, da Ljubljanica ni bila dovolj čista za pranje oblačil, zato so kamnito korito postavili na majhen potoček, ki je bil zelo čist. Naslednja zanimivost je bila, da so otroci v stari posodi našli denar Keltov. Ker so mislili, da so kamenčki, so z njimi metali žabice. Ko je njihov oče to ugotovil, je takoj poklical arheologe, ki so vse kovance našli. Pri naslednji tabli smo izvedeli, da se je na barju ob najhujši poplavi voda dvignila za okoli dvakrat. Pri zadnji tabli nam je povedala nekaj podatkov o rastlinstvu. Po končanih ogledih smo se z avtobusom vrnili v šolo.

Najbolj mi je bilo všeč, ko smo odšli v gozd. Domov smo prišli dobre volje.

 

Poročilo o ekskurziji

Cilj naše ekskurzije je bil spoznati pomen Ljubljanskega barja, pomen gozdov in spoznati izvir Ljubljanice (Močilnik).

Najprej smo se odpeljali v Bistro, da bi spoznali pomen gozdov. To smo ugotavljali med hojo po učni poti Po gozdovih Bistre. Sproti smo reševali še knjižico z vprašanji. Odkrili smo nekaj novih drevesnih vrst, spoznali bonton v gozdu, videli nekaj zanimivih ptic in se nadihali svežega zraka.

Nato smo si ogledali izvir Ljubljanice. Ljubljanica je reka ponikalnica ali reka sedmih imen. Dolga je 41 km, v Zalogu se izlije v Savo. Ima veliko izvirov in pritokov. Najbolj znan izvir je Močilnik. Deli se na Mali in Veliki Močilnik. Mali Močilnik je včasih poganjal žago. Močilnik izvira v 120 m dolgi dolini.

Legenda pravi, da so Argonavti na svojem popotovanju pluli tudi po Ljubljanici. Ko so prišli do izvira, se je kapitan Jazo razjezil, ker niso mogli dalje. S pestjo je udaril v skalo, kjer se še zdaj pozna vdolbina. Nato so ladjo razstavili in jo prenesli v Tržaški zaliv. Ta ladja je zdaj na Vrhniškem grbu.

Z avtobusom smo se odpeljali v vrhniški Cankarjev dom. Tam smo spoznali nekaj lastnosti Barja. Ta leži med Ljubljano na severu, Krimom na jugu, Vrhniko na zahodu in Pijavo Gorico na vzhodu. Barje je nastalo, ker je med dvema tektonskima ploščama nastala razpoka. Vanjo so se nanosile plasti prsti, apnenca, gline in dolomita. Ker na barju v preteklosti ni bilo mogoče življenje, so ga že Rimljani začeli izsuševati. Barje je zelo ravna površina. Ravnino prekinjajo posamezni osamelci.

Za konec pa še pohod po Bevški učni poti. Videli smo nekaj nenavadnih rastlin in ptic, ki rastejo in živijo samo na Barju. Ta učna pot je krožna in dolga 6 km, mi smo je prehodili le slabo polovico. Hodili smo po makadamu, ob mirnem potočku.

Mislim, da smo uresničili naš cilj. Spoznali smo Ljubljansko barje, ugotovili, kako ščiti gozdove in srečali nenavadne vrste rastlin in živali.

 
(C)2010 - Osnovna šola Mirana Jarca Ljubljana - Kopiranje vsebine ali delov vsebine prepovedana - Prijava