V okolju plastične vrečke potrebujejo od 20 pa tudi do 1000 let, da razpadejo. Vendar pri tem ne zgnijejo, saj niso biorazgradljive. Razpadejo na nekakšen prah in, neglede na velikost, ti delci ostanejo za vedno.

Vrečke predstavljajo veliko grožnjo za okolje. Na tisoče morskih živali na leto pogine zaradi njih. Težava je v tem, da večina plastičnih vrečk nikoli ne pride do odlagališča, ampak jih ljudje odvržemo že prej. Mnogi jih odvržejo že kar med potjo iz trgovine domov. Vrečke nato krasijo ograje, drevesa in struge. Želve, kiti, drugi morski sesalci in ptice zamenjajo vrečke za hrano in jih pogoltnejo. Vrečke pa jim nato zamašijo prebavni sistem. Žival zato pogine. Večkrat se tudi zgodi, da se živali (npr. ptice) tako zapletejo v vrečke, da se zadušijo. Ne le na živali, velik vpliv imajo tudi na zdravje ljudi. Plastične vrečke, ki se znajdejo na divjih odlagališčih, se namreč nikoli v resnici ne razgradijo, temveč v njih poteka svetlobni razkroj v vedno manjše in manjše strupene delce, ki onesnažujejo zemljo in vodne vire. Tako predstavljajo grožnjo podtalnici, ki je glavni vir pitne vode v Sloveniji in svetu.

Plastične vrečke so že omejili ali pa celo prepovedali v 25 odstotkih držav. Avstralija je bila ena od prvih razvitih držav, ki so ukinile plastične vrečke iz prometa. Njihov ukrep je stopil v veljavo leta 2008. Plastične vrečke so prepovedane tudi v Bangladešu, Indiji, v San Franciscu v ZDA itn.

Recimo tudi mi NE plastičnim vrečkam. Na delavnici Recimo ne plastičnim vrečkam smo izdelali manjšo, a uporabno darilno vrečko iz papirja.

Mateja Rednak Gradišek