V soboto, 3. 12. 2016, se je 18 malih planincev (in nekaj velikih) odpravilo na potep po okolici Turjaka. Z avtobusom smo se odpeljali do Malega Ločnika pri Turjaku, od koder smo se vzpeli na Goro, kjer že več kot 500 let stoji cerkvica. Najprej je bila to Marijina cerkev, kasneje pa so jo poimenovali po sv. Ahacu – v spomin na zmago nad Turki, kjer so  se Turjaški grofje pogumno borili.

Pri cerkvici sv. Ahaca nas je čakal gospod Evgen, ki nam je cerkvico odklenil in o njej povedal veliko zanimivih zgodbic. Vsi smo nestrpno čakali, da se sprehodimo do najbolj zanimive točke našega izleta – do grobnice Turjačanov s čisto pravim srcem v stekleni posodi. Poleg srca zaljubljenega grofa Hana Turjaškega je v grobnici še veliko krst Turjačanov in žara s pepelom Turjačana, ki se je med zadnjimi rodil v Turjaškem gradu in umrl v Kanadi.

Na poti smo si pri eni izmed hiš ogledali zbirko starega kmečkega orodja. V gozdu  smo med listjem že videli prvi teloh. Ko smo si ga ogledali in ga fotografirali, smo ga zakrili z listjem in mu zaželeli miren zimski počitek.

Na koncu smo obiskali še vedno mogočni Turjaški grad, ob slavni lipi slišali pesem o prevzetni Rozamundi, si ogledali Dalmatinovo kapelo in strašne turške ječe in odhiteli na avtobus, ki nas je utrujene in lačne odpeljal k mamam v objem.

Zapisala Veronika Szillich, fotografirala Iza Krapež in Ian Nagode