Pravijo, da ni pomembno, kakšna je zima, kajti za njo vedno pride pomlad!

Pomlad res lahko navduši, pride počasi in čisto po tiho. Nekega zgodnjega, še skoraj temnega in hladnega jutra te zbudi nekaj, kar je veliko lepše kot jutranja budilka. Ptičje petje. Najlepši uvod v pomladni čas.

O pomladi je bilo zapisanih res že veliko besed. To ni razlog, da jih ne bi nekaj zapisali tudi mi, smo si rekli v 2. A razredu. Temeljito smo se pripravili na prvi pomladni dan. Najprej smo v začetku meseca marca iskali rime in brali pesmi o pomladi, nato smo se lotili daljših besedil in prebrali veliko še daljših pravljic. Po zadnji zares dolgi pravljici smo začutili, da je zdaj pravi čas, da ošilimo svinčnike in postanemo avtorji. Najprej so nastale smešne rime in kratke pesmice. To nas je opogumilo in lotili smo se daljših besedil. Na prvi pomladni dan smo si v šolski kuhinji naročili sladka jabolka, se obuli in oblekli ter zunaj pod modrim nebom brali besedila o pomladi za pomlad. Bilo je lepo, vsakemu avtorju smo glasno zaploskali, malo zato, da smo pohvalili njegov uspeh, malo pa zato, ker smo bili zunaj, ker smo se sladkali in ker ni bilo matematike.

Pomlad, veseli smo, ker si v nas prebudila veselje do pisanja. Verjetno bodo na uredništvu revije Ciciban kar debelo pogledali, ko bodo odprli kuverto z našimi zgodbami.

ZGODBE UČENCEV

2. A-razred