Vetrovni pozdrav z juga Slovenije

Dobra stvar je, da je veter pregnal dež, spoznali pa smo tudi, da je hoja precej bolj naporna, če ti takšen veter nagajivo piha v prsa. Dan je minil v znamenju dopoldanskega pohoda na Hrvaško, kjer smo si ogledali muzej in popoldanske avanture v adrenalinskem parku. Kaj vse smo doživeli, pa je najbolje, da vam povedo učenci kar sami.

Ko smo šli v muzej, smo videli lobanjo, mrtvi žabi in močvirje. Ena žaba je imela jajčeca. Ko smo prišli v muzej, smo videli tri različne stvari: ribištvo, gozdarstvo in živali. Videli smo nagačene živali, lobanje, na steno so bile obešene glave in kože. Muzej je bil na Hrvaškem, imenoval se je Kaštel Zrinski. V muzeju sem se počutil veselo, bil pa sem tudi malo vznemirjen. Šli smo skozi majhna vrata. Naši vodički je bilo ime Klara.

Matic F., 2. b

Danes smo šli v adrenalinski park. Zelo mi je bilo všeč. Želim si, da bi si upala na veliko progo. Mogoče pa naslednjič grem. Zelo sem se zabavala. Naučila sem se, da če ti spodrsne, ne padeš na tla, ker te drži vrv.

Inja, 2. a

Mokre novice iz naravoslovnega tabora drugošolcev

Prvi dan smo se bolj skrivali pred dežjem pod toplo streho CŠOD Fara. Kako pa so svoj prvi dan doživeli učenci, pa vam bodo povedali kar sami. Dovolili smo si pokukati v njihove dnevniške zapise.

Ko smo imeli telovadbo, smo se šli štafetne igre in med dvema ognjema. Malo sem bila PRESENEČENA, ker sem kar hitro izpadla. Pred lokostrelstvom smo Maša, Nina in jaz igrale karte. Pri počitku nismo imele niti kančka miru, ker so vsi trkali na vrata.

Pika, 2. b

Na poti sem sem malo gledala okolje. Tukaj je zelo lepo. Zvečer smo šli v vas, ki se imenuje Vas. Izdelki lončarja so bili zelo lepi. Lončar je bil podoben Božičku.

Maša, 2. b

Malica je bila izvrstna. Za kosilo smo imeli juho in pecivo. Za večerjo smo imeli makarone.

Na Fari je zelo zabavno za prvi dan. Nina, Tinkara, Tesa, Amelie in jaz smo zelo zadovoljne s svojo sobo.

Lana, 2. a

Lončar nam je povedal, da je glina zelo uporabna. Iz gline so narejena naša stanovanja, tudi naše kopalnice. Povedal nam je tudi, da je v Sloveniji le še 70 lončarjev. Lonci so ročno delo. Spečeni so v posebni peči in polakirani. To nam je povedal in šli smo nazaj. Na poti nazaj me je Alen strašil. Odločila sem se, da se ga bom izogibala. Ko smo prišli v dom, se mi je opravičil. Tekla sem v sobo in začela pisati dnevnik. Potem sem se šla skopat in nato še v miru spat. To je to.

Ema, 2. a

Spoštovani starši,

sporočamo vam, da so učenci 2. r. srečno prispeli v CŠOD Fara.

Prenašamo vam njihove pozdrave.